Storitve na področju kazenskega prava
KAZENSKO PRAVO
Naša odvetniška pisarna nudi strokovno in celovito pravno pomoč na področju kazenskega prava, vključno z zastopanjem v vseh fazah kazenskih postopkov, še posebej na področju gospodarske kriminalitete.Zastopamo tako posameznike kot pravne osebe v predkazenskih in kazenskih postopkih ter v postopkih o prekrških. Naša ekipa ima bogate izkušnje tudi pri zastopanju policistov v postopkih, ki jih vodi posebna skupina tožilcev.
Naši odvetniki stranke zastopajo v kazenskih postopkih pred sodišči in drugimi organi, bodisi kot obdolžence bodisi kot oškodovance. Pri tem zagotavljamo celovito in strokovno pravno pomoč v vseh fazah kazenskega postopka, od preiskave do pravnomočne sodbe.
Specializirani smo za obrambo v primerih gospodarskih kaznivih dejanj, kot so davčne utaje, pranje denarja, zloraba notranjih informacij in druga kazniva dejanja v gospodarstvu.
Svetujemo in zastopamo stranke v fazi predkazenskega postopka, ko se zbirajo dokazi in izvajajo preiskovalna dejanja. Pomagamo pri pripravi obrambe in strateških odločitev, ki lahko vplivajo na nadaljnji potek postopka.
Zastopamo stranke v prekrškovnih postopkih, kjer zagotavljamo učinkovito obrambo in zaščito njihovih pravic, bodisi v prometnih, gospodarskih ali drugih prekrškovnih zadevah.
Policiste zastopamo v postopkih, ki jih vodi posebna skupina tožilcev za preiskovanje kaznivih dejanj policistov, in jim zagotavljamo pravno varstvo ter zaščito njihovih pravic skozi ves postopek.
Naša ekipa strokovnjakov pripravi celovito obrambno strategijo, prilagojeno potrebam stranke, in svetuje pri vseh kazenskih zadevah, s ciljem doseči najboljši možni izid postopka.
Zakaj izbrati nas?
Naša odvetniška pisarna vam je na voljo za pravno svetovanje in zastopanje v vseh fazah kazenskih postopkov.
Z nami ste lahko prepričani, da boste deležni visoko strokovne obrambe in zaščite vaših pravic v skladu z veljavno zakonodajo.
Kaj je kazensko pravo?
Kazensko pravo je del javnega prava, ki določa in ureja dejanja, ki so v nasprotju z zakonom ter hkrati predpisuje sankcije za kršitve. V Republiki Sloveniji je kazensko pravo urejeno z Kazenskim zakonikom (KZ-1), ki določa vrste kaznivih dejanj, kazni ter druge sankcije. Kazenski postopek pa ureja Zakon o kazenskem postopku (ZKP), ki določa pravila in postopke za pregon kaznivih dejanj.
Kazensko pravo obsega tako kazenska dejanja, storjena proti posameznikom (npr. nasilje, tatvine, goljufije) kot tudi kazniva dejanja proti pravnim osebam (gospodarska kriminaliteta, korupcija, pranje denarja ipd.). Kazensko pravo je pomemben del pravnega sistema, saj s sankcijami varuje osnovne vrednote družbe, kot so življenje, osebna svoboda, premoženje ter pravna varnost.
Kazensko materialno pravo
Kazensko materialno pravo ureja, katera dejanja štejejo za kazniva in kakšne sankcije so zanje predpisane. Gre za temeljno vejo kazenskega prava, saj določa, katere kršitve zakonodaje so tako hude, da jih je treba obravnavati kot kazniva dejanja. Kazensko materialno pravo je urejeno predvsem v Kazenskem zakoniku (KZ-1), kjer so opredeljene posamezne vrste kaznivih dejanj, kot so umor, tatvina, goljufija, gospodarska kriminaliteta, ter sankcije zanje (zaporne kazni, denarne kazni, varnostni ukrepi ipd.). Glavni namen kazenskega materialnega prava je varovanje osnovnih družbenih vrednot, kot so življenje, osebna svoboda, premoženje in varnost državljanov.
Kazensko procesno pravo
Kazensko procesno pravo ureja postopek pregona storilcev kaznivih dejanj. Določa pravila in postopke, po katerih morajo delovati organi pregona, sodstvo in stranke v kazenskem postopku. Glavni predpis, ki ureja kazenski postopek v Sloveniji, je Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Kazensko procesno pravo zagotavlja, da so obtoženci v kazenskem postopku deležni pravične obravnave, kar vključuje pravice do obrambe, pravico do nepristranskega sojenja, pa tudi postopke zbiranja dokazov in potek kazenske obravnave. Pomembno je, da se v kazenskem procesnem pravu spoštujejo temeljna načela, kot so domneva nedolžnosti, kontradiktornost postopka ter javnost in neodvisnost sojenja.
Kazensko izvršilno pravo
Kazensko izvršilno pravo se nanaša na izvrševanje kazenskih sankcij, ki so bile izrečene obsojenim osebam. Ureja postopke za izvršitev kazni zapora, denarnih kazni, pogojnih obsodb in drugih kazenskih sankcij. Pomembno področje kazenskega izvršilnega prava je tudi obravnava pravic obsojencev, pogojev njihovega prestajanja kazni ter možnosti predčasnega odpusta ali omilitve kazni. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ureja pogoje za izvajanje kazni in pravice zapornikov ter nadzor nad izvajanjem kazni. Glavni cilj kazenskega izvršilnega prava je zagotavljanje, da se kazni izvajajo v skladu z zakonodajo, hkrati pa se spodbuja resocializacija obsojencev in njihova ponovna vključitev v družbo.
Vrste kaznivih dejanj
Kazniva dejanja se v skladu s kazenskim pravom razvrščajo glede na različne kriterije, pri čemer je najpomembnejša razdelitev glede na težo dejanj in njihovo pravno naravo. Ta razdelitev omogoča učinkovitejše izvajanje kazenskega pregona in ustrezno obravnavo kršitev zakona.
Kazniva dejanja zoper življenje in telo
Kazniva dejanja zoper življenje in telo so tista dejanja, ki neposredno ogrožajo fizično integriteto posameznika. Ta dejanja so med najhujšimi v kazenskem pravu, saj posegajo v temeljne pravice, kot so življenje in telesna nedotakljivost.
- Primeri: Umor, uboj, telesne poškodbe, povzročitev hude telesne poškodbe.
Kazniva dejanja zoper premoženje
Kazniva dejanja zoper premoženje obsegajo različna dejanja, katerih namen je pridobitev nezakonite premoženjske koristi ali povzročanje premoženjske škode oškodovancu.
- Primeri: Tatvina, rop, goljufija, zloraba zaupanja pri gospodarskih poslih.
Kazniva dejanja zoper gospodarstvo
Kazniva dejanja zoper gospodarstvo so specifična dejanja, ki ogrožajo gospodarsko varnost, integriteto poslovnih praks ali zakonitost tržnega delovanja.
- Primeri: Davčna utaja, ponarejanje denarja, pranje denarja, zloraba notranjih informacij.
Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime se nanašajo na dejanja, s katerimi se krši ugled in dostojanstvo posameznika ali pravne osebe.
- Primeri: Obrekovanje, razžalitev, žaljiva obdolžitev.
Kazniva dejanja zoper pravni promet
Kazniva dejanja zoper pravni promet vključujejo dejanja, ki neposredno vplivajo na pravilnost in poštenost poslovanja ter na verodostojnost dokumentov in pravnih postopkov.
- Primeri: Ponarejanje listin, uporaba ponarejenih dokumentov, kriva izpoved.
Kazniva dejanja zoper javni red in mir
Kazniva dejanja zoper javni red in mir vključujejo dejanja, ki neposredno vplivajo na varnost in red v družbi ter kršijo predpise, ki zagotavljajo mirno sobivanje državljanov.
- Primeri: Uporaba prepovedanih substanc, sodelovanje v pretepu, motenje javnega reda in miru.
Kazniva dejanja zoper državo
Kazniva dejanja zoper državo vključujejo dejanja, ki ogrožajo varnost in ustavno ureditev države ter njen pravni in politični red.
- Primeri: Terorizem, vohunstvo, napad na ustavno ureditev.
Prekrški
Prekrški so milejša oblika protipravnih ravnanj v primerjavi s kaznivimi dejanji in so običajno sankcionirani z manjšimi kaznimi, kot so denarne kazni, opomini ali druge administrativne sankcije. Prekrški v Sloveniji so urejeni z Zakonom o prekrških (ZP-1). Čeprav prekrški niso tako resni kot kazniva dejanja, je njihovo sankcioniranje pomembno za ohranjanje javnega reda in varnosti ter zagotavljanje spoštovanja zakonodaje.
Prekrški se najpogosteje pojavijo na področjih, kot so promet, varnost pri delu, okoljevarstvo in javni red.
Prometni prekrški
Prometni prekrški so najpogostejša oblika prekrškov, ki se nanašajo na kršitve cestnoprometnih predpisov. Te kršitve ogrožajo varnost udeležencev v prometu in so pogosto sankcionirane z denarnimi kaznimi, odvzemom vozniškega dovoljenja ali kazenskimi točkami.
- Primeri: Prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč.
Prekrški zoper javni red in mir
Prekrški zoper javni red in mir se nanašajo na vedenje, ki moti mirno sobivanje prebivalcev in javni red. Takšna dejanja so lahko kaznovana z denarnimi kaznimi ali drugimi sankcijami, odvisno od resnosti prekrška.
- Primeri: Glasno motenje nočnega miru, motenje javnega reda in miru, nedovoljeno zbiranje na javnih mestih.
Gospodarski prekrški
Gospodarski prekrški vključujejo kršitve, povezane z gospodarskimi dejavnostmi in poslovanjem. To vključuje neupoštevanje predpisov, ki urejajo zakonito poslovanje in trg.
- Primeri: Nepravilno vodenje poslovnih knjig, neizdajanje računov, kršitve davčne zakonodaje.
Okoljevarstveni prekrški
Okoljevarstveni prekrški so dejanja, ki škodijo okolju in kršijo predpise, ki varujejo naravne vire in okolje.
- Primeri: Nepravilno odlaganje odpadkov, onesnaževanje vode ali zraka, nezakonita sečnja gozdov.
Za prekrške so predpisane različne sankcije, ki so običajno milejše kot pri kaznivih dejanjih, vendar so lahko v primeru resnejših prekrškov še vedno stroge:
- Denarne kazni
- Opomin
- Začasni odvzem vozniškega dovoljenja
- Kazenske točke
Kazenski postopki
Kazenski postopki se v Sloveniji delijo na več vrst, odvisno od narave in resnosti kaznivega dejanja:
Predkazenski postopek
Predkazenski postopek je faza, v kateri policija in drugi pristojni organi zbirajo obvestila in dokaze o kaznivem dejanju. Namen predkazenskega postopka je ugotoviti, ali obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in kdo bi lahko bil storilec. V predkazenskem postopku policija in tožilstvo sodelujeta pri zbiranju dokazov, nato pa tožilstvo odloči, ali bo uveden kazenski postopek.
Redni kazenski postopek
Kadar govorimo o težjih kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena višja kazen, se ti postopki vodijo pred Okrožnimi sodišči. V tem postopku po navadi poteka obsežna preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik, na podlagi zbranih dokazov pa se odloči o vložitvi obtožnice. Vkolikor pa je tožilstvo tekom predkazenskega postopka zbralo že dovolj dokazov pa je lahko tudi vložena neposredna obtožnica.
V kazenskem postopku, v katerem je zagrožena zaporna kazen do treh let zapora, pa ta postopek poteka nekoliko drugače. Takšne postopke vodijo Okrajna sodišča, ki lahko kar sama, brez preiskovalnega sodnika, opravijo posamezna preiskovalna dejanja. Po teh posameznih preiskovalnih dejanjih pa teče postopek podobno kot pred Okrožnim sodiščem.
Kazenski postopek proti mladoletnikom
Za mladoletnike, ki so storili kazniva dejanja, veljajo posebna pravila, urejena v Kazenskem zakoniku (KZ-1) in Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). V tem postopku so predvidene posebne oblike kaznovanja, kot so vzgojni ukrepi, saj je cilj tega postopka predvsem vzgoja in resocializacija mladoletnikov, ne pa kaznovanje. Seveda pa so tudi v the postopkih možni ukrepi omejitve prostosti (mladoletniški zapor).
Zastopanje policistov v postopkih
Naša odvetniška pisarna ponuja tudi zastopanje policistov v kazenskih postopkih, ki jih vodi posebna skupina tožilcev. Ti postopki so specifični, saj gre za preiskavo in pregon kaznivih dejanj, ki jih domnevno storijo predstavniki organov pregona, vključno s policijo. Posebna skupina tožilcev ima pooblastila za preiskavo in pregon teh kaznivih dejanj, pri čemer je pravna pomoč ključna za zagotavljanje poštenega postopka.